Umrl je nadškof Alojz Uran

Slovenska škofovska konferenca je objavila žalostno vest, da nas je na velikonočno soboto zapustil upokojeni nadškof Alojz Uran.

Zaradi pljučne embolije dalj časa v bolnišnici

Alojz Uran je bil star 75 let. Zaradi zdravstvenih težav pa je bil že dalj časa v bolnišnici. Imel je dve srčni operaciji, v začetku februarja pa se je njegovo zdravstveno stanje še dodatno poslabšala zaradi pljučne embolije.

Kdo je bil upokojeni nadškof Alojz Uran

Nadškof Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik na praznik apostolov sv. Petra in Pavla 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.

Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa msgr. Alojza Urana

Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Na praznik Gospodovega razglašenja 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa. Ob posvečenju si je za geslo izbral geslo: »Da, Oče.«

Izjava nadškofa Zoreta ob smrtni nadškofa Urana

Msgr. Stanislav Zore, ljubljanski nadškof metropolit, je ob smrti Urana zapisal: “Na veliko soboto naš Gospod Jezus Kristus počiva v grobu. Kristjani se s hvaležnostjo spominjamo njegove daritve na križu, ko nam je izkazal ljubezen do konca – do tiste čudovite prošnje: »Oče, odpusti jim.« To nam razodeva, kako daleč gre Božja ljubezen. Nič je ne zaustavi. Nič in nihče. V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Že dobrih tri mesece ga je bolezen pridruževala Gospodovemu trpljenju. Prestal je več operacij. Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo. »Molite, naj Gospod stori, kar je zame najbolje.« V zadnjem času je bil Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer nismo mogli obiskovati. Tudi to je sprejel kot del svoje daritve. Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega življenja. Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega duhovništva in škofovstva. In Gospodu se zahvaljujemo za dar njegovega dobrega in veselega srca. Naj ga Gospod sprejme v svoje kraljestvo, vse vas pa vabim, da zanj molimo in darujemo svete maše. Naj počiva v miru.”

Preberite tudi: RECEPT : Barvanje jajc na naraven način 

Facebook komentarji
Delite s prijatelji: