Šparglji – kako in kdaj sadimo šparglje?

Poznamo več vrst špargljev: navadni šparglji, ki jih tudi gojimo, lasasti šparglji, obmorski šparglji in ostrolistni šparglji, ki jih bolje poznamo pod imenom divji šparglji in jih nabiramo predvsem na Primorskem.

Divji šparglji so v kulinariki precej priljubljeni. Rastejo na gozdnih robovih in med grmovjem, njihovi poganjki pa so mnogo tanjši od gojenih.

Zanimivosti o špargljih

Ali ste vedeli, da korenine šparglja zrastejo kar 1-2 metra globoko? To vidimo, kadar želimo vitalno rastlino izkopati ali zgolj presaditi in verjemite nikoli vam ne bo popolnoma uspelo izkopati celotnega koreninskega sistema. Iz tega dejstva vemo, da šparglji slabo ali sploh ne uspevajo v loncih ampak potrebujejo za svojo rast prostor brez omejitev.

Korenine namreč potrebujejo prostor za rast in razvoj. Predvsem je pomembna njihova vertikalna rast korenin, s katerimi si najdejo potrebno količino vode tudi za najsušnejša obdobja.

Šparglji naredijo kar 2 metra dolge korenine, poganjek šparglja pa v enem dnevu zraste tudi dobrih 15 centimetrov.

Šparglji imajo najraje toplo lego in ogreto zemljo. Če imajo še zadostno količino vlage, so njegovi pogoji za optimalno rast zagotovljeni in potem lahko skoraj opazujemo in vidimo njegovo rast. Zato je potrebno v sezoni špargljev, le te pobirati vsaj 3 krat na teden.

šparglji
Foto: pixabay

“Predno se lotimo saditi špaglje, je potrebno vedeti, koliko špargljev zadostuje za potrebe 4 članske družine? Potrebujemo do 20 sadik.”

Špargelj pod zemljo tvori korenike, ki jim pravimo rizomi, v njih se skladiščijo hranljive snovi, iz katerih spomladi odženejo poganjki oz stebla. Rastlina odžene že v prvem letu, vendar so poganjki dovolj močni za obiranje in uporabo šele po 4-5 letih. Za zasaditev rastlin v vrt, se tako pogosteje namesto sejanja špargljev odločimo za zasaditev rizomov.

Ker je špargelj trajnica, namenimo posebno pozornost legi zasaditve, ki je zaželeno, južna, cel dan osončena. Spomladi se zemlja na osončeni legi hitreje ogreje in tako si zagotovimo zgodenj pridelek. Od izbire kakovosti zemljišča je odvisna kakovost pridelka in doba koriščenja. Najpomembnejša dejavnika, enako kot pri vseh rastlinah, sta temperatura in vlaga, za vzgojo špargljev pa še pomembna vrsta tal in založenost s hranili.

jarek za šparglje
Prikaz sadilnega jarka. Foto: www.kgzs.si

Kako sadimo šparglje?

Če sadimo rizome špargljev v količini 20 sadik, temu rečemo domači nasad. Samo sajenje pa razdelimo v
dve obdobji.

Pomladno obdobje:

V maju, ko se tla segrejejo na 12C, si pripravimo jarek globine 25-30 cm in širine približno enakih dimenzij. Na dno jarka polagamo tako, da je brst sadike na enem koncu, koreninice pa poravnamo vzdolž jarka, med sadikami puščamo 5-10 cm razdaljo. Ko imamo sadike v jarku, jih prekrijemo s 10 cm zemlje in zalijemo. (v tej prvi etapi zasaditve ima rastlina vse najboljše pogoje, dovolj toplote, dovolj vlage in svetlobe in vse najboljše vegetacijske/vremenske pogoje, da se kar najbolje “udomači” na našem vrtu.

Jesensko obdobje:

Sadilni jarek dokončno zasujemo v jeseni, po končani vegetaciji, a obvezno pred zmrzaljo. S tem drugim zasipom sadiko zavarujemo pred negativnimi vremenskimi pogoji. Kako ravnati z rumenimi in delno odmrlimi stebli v jeseni? Pustimo jih! Prvič zato, ker predstavljajo odpadle iglice (listki) del organske mase za samognojenje, pa tudi zato, ker bomo odmrla stebla spomladi, enostavno, samo pobrali iz vrta.

Šparglje prvič pobiramo 2 leti po sajenju enoletnih sadik in sicer režemo poganjke največ 2 tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 – 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno.

bio seme samen maier
Oglas: Samen Maier

Preberite tudi druge vsebine v rubriki Vrtnarski nasveti.

Facebook komentarji
Delite s prijatelji:
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •  
  •