Komika Žana Papiča smo lahko gledali na letošnjem festivalu stand-up komedije Panč. V dobrih 20 minutah, kolikor je bilo namenjenih posameznemu nastopajočemu, je uspel združiti misli o potovanju v Avstralijo, samomorih in gejih. Sodeč po aplavzu – uspešno.
Foto: osebni arhiv
Žan Papič. Zanimiv “lik”, ki pozornost javnosti pritegne že zaradi svoje frizure. Pred leti so bili njegovi dolgi lasje pravzaprav njegov zaščitni znak. Smisel za humor pa je pika na i, ko govorimo o njegovih stand-up nastopih. Z njim smo poklepetali takoj po nastopu na Panču.
Zakaj si se sploh odločil, da bi se ukvarjal s stand-up komedijo? Nisi nikoli razmišljal o kakšni drugačni karieri?
Po končani maturi sem se odločil, da bom nehal z resnim treniranjem nogometa, ker sem zaradi administrativnih zadev dobil prepoved polletnega igranja. Torej sem iz prenatrpanega urnika prišel na tri mesece čistih počitnic, ko nisem imel kaj početi. Odšel sem do Mladinskega centra Podlaga in se dogovoril za datum. Tako sem prvo besedilo pisal mesec in pol in imel 45 minutni nastop pred 200 ljudmi. Bilo je 5 aplavzov.
Katera je bila najbolj nenavadna odrska izkušnja doslej?
Več takih izkušenj sem imel. V Postojni sem se valjal po tleh in govoril resnične stvari, ki so se mi takrat dogajale, ljudje pa so se smejali. Na prvem Panču sem prvo šalo govoril izza zaodrja. V Gajotu mi je na oder zakorakal Mustafa zato, da me pohvali in sva se potem pogovarjala. Na letošnjem Panču sem se skril za dinozavra, ki je maskota festivala. Skratka, na odru, če si dovoliš, se zna zgoditi marsikaj in za take dneve živim.
Foto: Mirta Zajc
Ali ljudje ponavadi sodelujejo in dajejo odzive ali je slovensko občinstvo v osnovi zadržano?
Ljudje sodelujejo, če jih motiviraš in če se jim zdi smiselno. Z leti se zadržanost manjša. Moja in njihova.
Kje pobiraš navdih za svoje nastope? Kako dolgo sestavljaš besedilo za svoj stand-up?
Zadnje leto samo živim in govorim o svojih mislih. Ugotovil sem, da je že to dovolj. Iskrenost, strahovi in želje v mešanici z “lažjo”, ki naredi zgodbico smešno. Ideje posnamem zvočno ali zapišem v mobitel. Pred leti sem veliko zapisoval na papir, a sem ugotovil, da ekstremno počasi pišem. Potem te ideje premleval kamorkoli grem. Analiziram svoje nastope in izboljšujem šale. To dokončno zapišem za arhiv pa tudi zato, da lažje vidim odvečne besede.
Se ti zdi, da se stand-up v Sloveniji dobro razvija?
Stand up se odlično razvija. Ves čas. Veliko komikov je že imelo tako imenovani “One man show”, predstave, pišejo za razne oddaje, kot pisci in podobno. V zadnjem desetletju se je zgodil lep razvoj. Vsake toliko pa scena zaniha. Pridejo novi komiki, zato se zgodi logičen osip. Malo jih ostane. To je eden izmed težjih poklicev iz več razlogov. Pa kapo dol seveda vsem ostalim za vse, kar počnejo. Če želiš biti najboljši v tem, kar počneš, potem je katerokoli delo težko.
Kje te lahko vidimo?
Po novem letu bom veliko nastopal po Sloveniji z novo igrano predstavo z ekipo s katero smo naredili predstavo “Buh pomagej.” Na youtube bom lansiral kratko igrano serijo. Videli me boste lahko spet na televiziji. Pa tudi radio in ostali projekti. Mogoče me boste imeli celo preveč.
