Spodbuda je namenjena zaposlovanju starejših oziroma z večjim vključevanjem neaktivnih delovno sposobnih prebivalcev na trg dela prispevati k zmanjšanju negativnih učinkov staranja prebivalstva ter k spodbujanju čim poznejšega umika starejših s trga dela.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Peter Pogačar je ob sprejemanju novele poudaril, da se brezposelnost znižuje v vseh starostnih skupinah, posledično pa se pri delodajalcih že odraža tudi pomanjkanje delovne sile. “Kljub zmanjševanju brezposelnosti v vseh starostnih skupinah pa ostaja dejstvo, da ima Slovenija zelo nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših,” je poudaril. Dodal je, da ciljna skupina omenjenih spodbud ostajajo starejši od 55 let, ki so najmanj šest mesecev pred sklenitvijo zaposlitve prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb.
Kaj kažejo številke?
S podaljšanjem veljavnosti zakona se istočasno za dveletno obdobje podaljša tudi obdobje začasne neuporabe določbe 156. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa spodbudo za zaposlovanje starejših delavcev v obliki delne oprostitve plačila prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Vlada je predvidela, da bi sprememba prihodnje leto prihodke državnega proračuna povečala za 8,4 milijona evrov, in sicer za 6,4 milijona evrov v obliki prispevkov delojemalca in dva milijona evrov prek akontacije dohodnine. Hkrati bi se odhodki proračuna na račun podaljšanja ukrepa zmanjšali za skupno 28,2 milijona evrov. Podobno predvidevajo za leti 2019 in 2020, le da bi se takrat skupni prihodki proračuna vsako leto povečali za dodatnih 1,4 milijona evrov od akontacije dohodnine.
STA