Jerneja Šugmana bodo pokopali z vojaškimi častmi

Poslednje slovo od velikega slovenskega igralca Jerneja Šugmana, ki je umrl v 49. letu starosti, bo ta petek ob 14.30 uri na Plečnikovih Žalah. Pokopan bo z vojaškimi častmi.

Vlada Republike Slovenije je na 160. redni seji sprejela sklep, da bo gledališki in filmski igralec Jernej Šugman pokopan kot državni pogreb z vojaškimi častmi.

Zapisali so: “Jernej Šugman, eden največjih in najprepoznavnejših slovenskih igralcev, tako odrskih kot filmskih, človek ljudskih src, je s svojim delovanjem v SNG Drami, na televiziji in filmu postal  legenda v slovenskem kulturnem prostoru.  Svoji Drami je ostal zvest od samega začetka profesionalne poti pa vse do prezgodnjega odhoda. Redki so igralci, ki tako prepričljivo upodabljajo vloge v vseh žanrih, od tragedije do komedije, tako za zahtevne intelektualce in poznavalce kot tudi za povsem preproste ljudi. Vsem se je znal približati in jih razveseljevati. V svoji bogati karieri je upodobil like Maksa v Kralju na Betajnovi, Komarja v Hlapcih, Astrova v Stričku Vanji, Rogožina v Idiotu, Dimitrija v Bratih Karamazovih, kralja Leara, Hamleta, vedno s prekipevajočo energijo in ponotranjenostjo. Širokemu krogu ljudi bo ostal v spominu iz Teatra Paradižnik in kot nepozabni Veso iz Naše male klinike.”

Legendarni Jernej Šugman za sabo pušča tudi zajeten filmski opus – Predmestje, Sladke sanje, Kratki stiki, Lahko noč, gospodična, Zvenenje v glavi in Nočno življenje. Ostal bo v spominu tudi najmlajšim, saj je mnogim junakom priljubljenih risank posojal svoj glas, med drugimi očiju pujsu v Pujsi Pepi.

Njegova igralska bibliografija se bere kot enciklopedija slovenske in svetovne dramatike. Takšen nabor in število vlog le redki dosežejo v celotni življenjski karieri. Kot igralec najzahtevnejših gledaliških vlog je v vsaki od njih pustil močan pečat, pa naj je šlo za komedije, drame, like iz klasične ali sodobne dramatike. Vrsta izjemnih likov, ki jih je Jernej Šugman odigral na odru ljubljanske Drame, dejansko predstavlja zgodovino svetovne dramatike od antike do danes.

Za svoje delo je prejel več kot dvajset nagrad, med drugim Borštnikove nagrade, nazadnje lani za izjemno naslovno vlogo v predstavi Kralj Ubu, ki mu je prinesla tudi zlati lovorjev venec na gledališkem festivalu MESS v Sarajevu. Prejel je tudi več Severjevih nagrad, nagrado revije Stop za najboljšega igralca leta ter Prešernovo nagrado (1993) za študente za vlogo Astrova v Stričku Vanji A. P. Čehova, s katero je zaključil študij na AGRFT.

Nad njim niso bili navdušeni samo kritiki, ampak je veljal za enega najbolj priljubljenih igralcev pri nas, ki je obvladal tako resne dramske vloge kot humorne, saj je imel odličen občutek za komedijo. Imel je odrsko prezenco in markantnost, kakršni ima le malokdo, zato se vrzeli, ki jo je pustil za seboj v Draminem ansamblu, tako se zdi, še ne bo dalo kmalu zapolniti.

Vir: Protokol