Categories: EDVARD KADIČKOLUMNE

DOBRO POČUTJE: Kako se počutiti bolje?

Pogosto lahko slišimo, kako je nekdo drug kriv za to, da se ljudje ne počutijo dobro. Včasih so za to vzrok politiki, včasih medicinska sestra pri zdravniku, včasih pa tisti, ki pred nami vozi kot “polž”.

Vendar pa ima dobro počutje veliko manjšo zvezo s svetom okoli nas, kot to pogosto radi mislimo. Občutek dobrega počutja je povezan predvsem z našo naravnanostjo do življenja.

Nič novega, se strinjam. In ob tem tudi priznam, da mi takšno abstraktno razpredanje ne ustreza najbolj. Prav zato je dobro razumeti, katera dva vidika naravnanosti do življenja morata konkretno biti prepoznana, po potrebi tudi načrtno postavljena v ospredje, da se bomo lahko počutili bolje.

Torej, kaj lahko naredim, da bom s svojim življenjem bolj zadovoljen oz. zadovoljna?

HVALEŽNOST
Pri hvaležnosti gre za čustveni odziv, ko se počutimo počaščeni, da je prišlo do izkušnje prav v zvezi z nami.

Zanimivo je, da ljudje doživljamo hvaležnost večinoma v situacijah, ko nam je res težko ali smo celo življenjsko ogroženi. Ob tem tudi ne pozabimo, da v primeru, ko kaže, da bomo kaj dragocenega izgubili, tej stvari, osebi ali izkušnji, začnemo pripisovati še dodatno vrednost.

Vrednotenje in hvaležnost sta tudi sicer precej tesno povezana pojma. Pomen osredotočanja na “blagoslove” v življenju omenjajo različne prakse v psihoterapijah, ne nazadnje tudi vsa večja duhovna izročila po celem svetu. Običajno nam kar predlagajo, da “štejmo blagoslove”. Torej, štejmo jih! Takšno zavestno osredotočanje nam bo služilo kot pomemben del obrambe pred navajenostjo na tok dogodkov in posledično tudi pred resignacijo (npr. izgorelost ipd.), ki bi lahko nastopila ob monotoniji in dolgotrajnih pritiskih sivega vsakdana.

Nobena skrivnost namreč ni, da imajo hvaležni ljudje boljše odnose z drugimi, raje delijo svoje stvari z drugimi in nasploh raje sodelujejo z ljudmi okoli sebe. Kot zanimivost naj še omenim, da se raziskovalci na tem področju več ali manj kar strinjajo, da je hvaležnost v bistvu naša duhovna naravnanost, ki nam omogoča lažje in boljše povezovanje z drugimi.

SOČUTJE
Sočutje izvira iz sposobnosti občutiti drugo bitje in mu pri tem tudi po ev. pomagati, da bi se počutil (še) bolje.

Sočutje je povezano z empatijo. Gre z roko v roki z zavedanjem o ranljivosti življenja ter z razvojem (izboljšanjem) našega imunskega sistema, odpravljanjem strahu in depresije. Zato moramo biti pri sočutju pozorni predvsem na odpor, ki se v nas lahko pojavi kot posledica jeze ob kakšni prevari. Prav prevare so danes namreč pomemben dejavnik, še posebej v poslovnem svetu, kjer je prevelik fokus na učinkovitost in konkurenčnost pogosto uporabljen izgovor, da sočutje preprosto zanemarimo.

Ste tudi vi že slišali neumnosti, da čustva v poslovnem svetu nimajo prostora? Upam, da čim manjkrat.

Na naših srečanjih, v okviru programa Delta Life Coach , pogosto uporabljam napotek:
“Bodite blagi do sebe.” To ni mišljeno pokroviteljsko, vse prej kot to.

Sočutje in ljubezen do sebe sta namreč naravno gorivo na poti v ljubezen do drugih. Gre za temelj, nekakšno življenjsko podstat vseh procesov zdravljenja. Hvaležni ljudje so namreč sposobni najti zadovoljstvo v preprostih stvareh.

VEČ ali MANJ
Prav na sredini se skriva pot do pravega odgovora.

To pa je na nek način drugače od ti. modernega iskanja zadovoljstva, ki temelji na VEČ.
Več stvari, več različnih dejavnosti, več … vsega. A življenje vedno najde pot. Danes ni več tako malo ljudi po svetu, ki se zavestno odločajo tudi za MANJ. Za manj stvari, manj obveznosti, manj informacij. Torej ljudi, ki iščejo poenostavitev življenja. Takšnih, ki iščejo in se odločajo zgolj za temeljne stvari, manj obveznosti in zgolj vitalne informacije.
Da so raziskave med njimi pokazale, da imajo več energije in veliko več volje, kot pa vrstniki, ki se odločajo za VEČ, pravzaprav sploh ni presenetljivo.

Ne, ne zagovarjam MANJ za vsako ceno. Daleč od tega. Tudi hrepenje po VEČ ima določene prednosti in dobrobiti za naš skupen razvoj. Vseeno pa je zanimivo, da sta se že Demokrit in kasneje tudi znameniti Aristotel zavedala, da je prav zmernost tista prava naravnanost v življenju, ki vodi do dobrega počutja. Torej, na sredini, med VEČ in MANJ.

Odgovor na moje naslovno vprašanje “Kako se počutiti bolje?” se torej skriva v nas.

Dobro počutje bomo namreč našli nekje na sredini. To iskanje mora nujno vključiti hvaležnost in sočutje ter naprej voditi do naše notranje točke ravnovesja, kjer se naravno srečata naš VEČ in naš MANJ.

Srečno!

VIR: http://www.edvardkadic.com/

Facebook komentarji